jQuery Image RotatorjQuery Image RotatorjQuery Image Rotator
IZTOK ČOP
NOVICE
POSLOVNE PRILOŽNOSTI
ČOP CHALLENGER
ROWING.SI

Blog
14.5.2012 - Here we go again...

Neverjetno, kako še vedno razbija srce, ko greš prvič na štart. Kako možgani prepričujejo telo, da vse to že obvladaš, saj se s tem baviš že dolga leta, pa telo nič ne sliši. Preprosto zatrmari in odreagira po svoje. Ampak si hvaležen za to… Za to, da te rutina tudi  po vseh teh letih (da ne rečem desetletjih) še nima v oblasti, da je izziv še vedno tako velik, kot prvič…


Prav nič drugače ni bilo na štartu finala v Beogradu, kar je vzpodbudno, kot je bil na koncu vzpodbuden tudi rezultat. Zavedava se, da je pot do cilja še dolga, voda, ki naju pelje proti cilju, zna biti močno razburkana, vendar pa je smer prava. Maneverskega prostora imava še dovolj in prav zato se veseliva vseh krvavih žuljev, ubijalskih treningov, ki naju še čakajo in vseh vmesnih testov, ki bodo uravnavali krmilo proti cilju.

 

Priokus po prvi letošnji tekmi pa je neverjetno sladak. Pa ne le zaradi rezultata. Novo prizorišče svetovnega pokala človeka enostavno ne pusti ravnodušnega. Toliko pozitivne energije kot je je bilo čutiti na Adi, na klasičnih prizoriščih nismo vajeni. Zato, zaradi neverjetnih navijačev in pa seveda obujanja spominov na stare čase, je bil beograjski vikend kratko malo nepozaben.

 
20.11.2011 - Enaindvajsetka v megli

Jutranji pogled skozi okno ni bil pretirano obetaven: okolica se je kopala v megli, o kakšnem sončku ne duha ne sluha, temperatura pa krepko pod ničlo. Veslanje kar naenkrat ni bilo več privlačno, zato je moj načrt za današnji trening v trenutku dobil novo podobo. Vesla so zamenjale teniske, jezersko gladino pa okoliški asfalt.

 

No, ja, če sem čisto iskren, ni bilo vreme edini razlog, zaradi katerega sem veslanje zamenjal za tek. Pred tednom dni sem se vrnil s priprav v Šibeniku, za katere lahko rečem, da so bile ene boljših v zadnjih letih. Z Lukom sva se namreč pridružila hrvaškemu dvojnemu četvercu in skupaj smo opravili zares kakovostne in zelo intenzivne priprave. Predzadnji dan treninga sem očitno pretiraval, na kar me sedaj opozarja neprijetna bolečina v podlakti. Zato je bil današnji tek  nekoliko bolj "prijazna" izbira za podlaket.

 

Moram reči, da se teka, kot nadomestila za trening, ne poslužujem prav pogosto. Za ogrevanje pred veslanjem že, daljše razdalje pa, odkar sem prebolel salmonelo, niso več prav pogosto na "meniju". Zato sem bil danes kar nekoliko presenečen, s kakšno lahkoto so kilometri ostajali za menoj v tem turobnem meglenem jutru. Pa vseeno bi jutranjo enaindvajsetko raje zamenjal za kaj podobnega ali še več v čolnu, v sončku, na morju. 

 
23.8.2011 - Zadnje odštevanje

 

V zadnjih dneh, ko smo vse bliže začetku blejskega svetovnega prvenstva, se v mislih nemalokrat sprehodim po poti moje dolgoletne kariere. Novi prijatelji, nenehno učenje, izmenjava znanja in izkušenj, številne dogodivščine, vzponi pa tudi padci, skratka možnost, da mi je bilo dano izkusiti oz. občutiti na lastni koži ves cirkus, ki spremlja vrhunski šport, so razlogi, zaradi katerih je bilo vredno prehoditi to pot, pa čeprav je bila večkrat poraščena s trnovimi grmovnicami kot z dišečimi rožicami. In na koncu priložnost, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami uspešno sodeluješ tudi z mlado generacijo, katere veliki trenutki, upam, šele prihajajo.

 

To so razlogi, zakaj sem vztrajal 26 let, predvsem pa, zakaj še vedno vztrajam… Pač nisem človek, kateremu edini cilj je »oddelati« svoje, pobrati lovorike in oditi.  

 

Pa vendarle, pred vrati je svetovno prvenstvo, za katerega vem, da je moje zadnje…. Zato so ti dnevi pred prvenstvom za mene osebno bolj emocionalni kot ponavadi. Vem, da bo tovrstna čustva ob prvem štarterjevem znaku zamenjal tekmovalni naboj, ki je, ja, po vseh teh letih še vedno močno prisoten. Le, da se, namesto mladostno neučakano, naivno in brezglavo, sedaj v boj spustim veliko bolj premišljeno. Ob tem pa želim okusiti in »uživati« prav v vsakem trenutku, saj vem, da jih veliko ni več ostalo.

 

V svoji karieri sem imel srečo, da sem lahko veslal z izjemnimi »partnerji«, ki so vsak po svoje zaznamovali tudi mojo kariero, in imel sem priložnost tekmovati proti  veslačem, ki so spisali verjetno najpomembnejša poglavja veslaške zgodovine. Tekmovati proti legendam in z njimi je res izjemna čast, ki ni dana mnogim. Jaz sem jo imel, in sem danes za to priložnost nadvse hvaležen, obenem pa ponosen na dejstvo, da sem marsikatero od teh legend uspel tudi premagati Smile.

 

Skratka, tako nekako tavajo te dni moje misli, vsi ti spomini na 26 let nepozabnih trenutkov pa razbijajo monotonijo in konec koncev tudi pritisk pred nastopom na domačem svetovnem prvenstvu. Prvem po vseh teh letih doma, obenem pa zadnjem nasploh…